Cesta svile, imenovana tudi Svilna pot je starodavna trgovska pot, ki je Kitajsko povezovala z Zahodom. Po tej poti se je prevažalo blago in ideje med dvema velikima civilizacijama, med Rimom in Kitajsko. Svila je šla proti zahodu medtem, ko so volna, zlato in srebro šle proti vzhodu. Kitajska je preko svilene poti prejela tudi krščanstvo in budizem (iz Indije).
Svilna pot izvira iz Xiana (Sian), 4000 kilometrov dolga cesta je sledila Velikemu kitajskemu zidu proti severozahodu, obšla puščavo Takla Makan, preplezala Pamirs (gore), prečkala Afganistan, vse do Levanta; od tam je bilo blago preneseno čez Sredozemsko morje. Malo ljudi je prepotovalo celo pot, blago pa je vseeno iz rok v roke prišlo do svojega cilja.
S postopno izgubo rimskega ozemlja v Aziji in z naraščanjem arabske moči v Levantu je postala Svilena cesta vse bolj nevarna in nerazvita. V 13. in 14. stoletju je pot z Mogoli oživela, takrat pa jo je tudi Benečan Marco Polo uporabljal za potovanje v Cathay (Kitajska). Danes velja splošno mnenje, da je bila Svilna pot eden od glavnih razlogov, zakaj so se kužne bakterije, odgovorne za pandemijo črne smrti v Evropi sredi 14. stoletja, preselile zahodno od Azije.
V devetnajstem stoletju se je na Svilno pot podala nova vrsta popotnikov: arheologi in geografi, navdušeni raziskovalci, ki so iskali pustolovščino. Prihajali so iz Francije, Anglije, Nemčije, Rusije in Japonske z namenom, da bi raziskali starodavna najdišča ob Svilni cesti, kar je vodilo do številnih arheoloških odkritij, številnih akademskih študij in do ponovnega zanimanja za zgodovino te poti.
Del Svilne poti še vedno obstaja v obliki asfaltirane avtoceste, ki povezuje Pakistan in Uygursko avtonomno regijo Xinjiang, Kitajska. Stara cesta je bila spodbuda za načrt Združenih narodov za čezazijsko avtocesto, železniški del ceste pa je predlagal OZN za Azijo in Tihi ocean (UNESCAP). Pot je navdihnila violončeliste Yo-Yo Ma in tako se je leta 1999 ustanovil projekt Silk Road, ki je raziskoval kulturne tradicije na svilni poti in služilo kot sredstvo za povezovanje umetnosti po vsem svetu.
Danes še vedno stoji veliko zgodovinskih zgradb in spomenikov, ki označujejo potek Svilne poti skozi karavane, pristanišča in mesta. Dolgoletna in trajna zapuščina te izjemne trgovske poti se odraža v številnih, vendar med seboj povezanih kulturah, jezikih, običajih in religijah, ki so se skozi tisočletje razvijale. Prehod trgovcev in popotnikov različnih narodnosti ni imel samo trgovinske izmenjave, temveč tudi stalen in širok proces kulturne interakcije. Svilne ceste so razvijali in tako so postale gonilna sila pri oblikovanju raznolikih družb po Evraziji in širše.
Če povzamemo, lahko torej pridemo do naslednjih ugotovitev:
• Cesta svile (svilna pot) je bila obsežna trgovska pot, ki je preko kopenskih in morskih poti povezovala Evrazijo in Severno Afriko.
• Cesta svile (svilna pot) si je prislužila ime po kitajski svili, zelo cenjenem blagu, ki so ga trgovci prevažali po teh trgovskih p.
• Napredek tehnologije in večja politična stabilnost sta povzročila povečanje trgovine. Z odprtjem več trgovskih poti so popotniki izmenjali marsikaj: živali, začimbe, ideje, pa tudi bolezni.
Obiščimo Kirgizijo – preverite naš program na: https://www.izimanija.si/treking/kirgizija/
